Ko novo življenje vstopi v naš dom, se svet popolnoma spremeni. Nenadoma opazite, kako visoke so mize, kako težki so stoli in kako nedosegljive se zdijo stvari, ki jih mi, odrasli, jemljemo za samoumevne. Med našimi potovanji, še posebej pa potem, ko sva postala starša najinemu prvemu otroku, sva si začela postavljati vprašanje: kako ustvariti prostor, kjer se majhne ročice počutijo varne, svobodne in navdihnjene?
Odgovor naju je čakal v zgodbi o izjemni ženski, ki je pred več kot stoletjem za vedno spremenila svet izobraževanja – dr. Marii Montessori.
Zgodba o revoluciji, rojeni iz ljubezni
V začetku 20. stoletja v Rimu je Maria Montessori – prva italijanska zdravnica – storila nekaj revolucionarnega. Namesto da bi otroke zapirala v učilnice z vrstami miz in jim ukazovala, kaj morajo početi, je preprosto sedla na tla z njimi in jih začela opazovati. Odkrila je nekaj preprostega, a globokega: otroci imajo prirojeno, naravno željo po učenju in razvoju. Ne potrebujejo nagrad ali kazni; potrebujejo okolje, ki jim zaupa.
Tako se je rodila prva „Casa dei Bambini“ (Otroška hiša). Prostor, kjer je bilo pohištvo majhno in lahko, materiali pristni, otrok pa je imel svobodo, da sam izbere, s čim se bo ukvarjal, kako dolgo in v svojem lastnem ritmu.
Kaj pravzaprav je metoda Montessori?
Montessori ni le sistem pravil ali drage lesene igrače. Je filozofija duha. V njenem jedru leži čudovito preprosto načelo: „Pomagaj mi, da zmorem sam.“
V okolju Montessori je vse na dosegu otrokovih rok. Predmeti niso skriti v visokih omarah. Namesto plastičnih igrač, ki utripajo in spuščajo umetne zvoke (kar pogosto preobremeni čute), se uporabljajo predmeti iz vsakdanjega življenja, izdelani iz lesa, stekla, kovine in bombaža.
Da, steklo! V domu po principih Montessori otroci pijejo iz majhnih steklenih kozarcev in jedo s pravih porcelanastih krožnikov. Zakaj? Ker če pade plastični kozarec, se preprosto odbije in otrok se ne nauči ničesar. Če pa se razbije steklen kozarec, otrok z lastnimi očmi vidi vzročno-posledično povezavo. Uči se o gravitaciji, previdnem gibanju in spoštovanju do predmetov okoli sebe.
Zakaj je ta metoda tako blagodejna za majhnega človeka?
Ko otroke vzgajamo z mislijo na načela Montessori, jim podarimo nekaj neprecenljivih daril za vse življenje:
· Prava neodvisnost: Otrok, ki si zna sam naliti vodo, obuti čevlje ali pospraviti svoje igrače, odrašča z občutkom „zmorem“. To gradi globoko in odporno samozavest.
· Povezava z naravo in čutili: Les ohranja toploto, lan ima posebno teksturo, kovina je hladna na otip. Naravni materiali otroka prizemljijo ter že od najzgodnejših let razvijajo njegovo fino motoriko in čut za estetiko.
· Notranji mir in osredotočenost: Ker ni hitenja in zunanjega pritiska, otroci razvijejo sposobnost, da se popolnoma poglobijo v to, kar počnejo. Umirijo se. Počasno življenje (slow living) postane njihov naravni ritem.
Najina domača pravljica
Pri Gravitaly verjameva, da najini otroci niso prazne posode, ki jih morava napolniti s svojimi pričakovanji. So kot drobna semena, ki v sebi že nosijo celotno pravljico svojega življenja. Najina vloga staršev je zgolj ta, da sva sonce in prst – da jim ponudiva mir, svetlobo in prostor, da razprejo svoja krila.
Ko za otroško sobo izbirava kose iz najine zbirke Montessori & Razvrščanje, iščeva prav to – predmete, ki spoštujejo naravo in otroško čistost. Ker se čudovita zgodba o zavestnem življenju začne z najmanjšimi koraki.
Hvala, ker to počasno in svetlo pot hodite z nama.
Z ljubeznijo, Sofia in Martin
